Rok Sitar se je z glasbo prvič srečal v prvem razredu osnovne šole, ko je začel obiskovati pouk klavirske harmonike v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri učiteljici Silvani Gorjanc. Po končani osnovni stopnji glasbene šole je šolanje nadaljeval na srednji stopnji pri prof. Mojci Volavšek, prav tako na Glasbeni šoli v Velenju. Po uspešno opravljeni maturi je opravil in bil sprejet na Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer je z odliko diplomiral (pri prof. Maksimiljanu Fegušu) in pridobil naziv profesor glasbe. Ves čas študija glasbene pedagogike je vzporedno nadgrajeval svoje znanje na klavirski harmoniki pri prof. Andreju Lorberju.
Že v času študentskih let (2007) je začel s poučevanjem in prenašanjem znanja na mlajši rod. Do konca študija je učil na »domači« glasbeni šoli v Velenju, po diplomi pa se je redno zaposlil na Glasbeni šoli Hrastnik, kjer poučuje klavirsko ter diatonično harmoniko. Vmes je na pomoč poleg učenja v Hrastniku pomagal tudi na Glasbeni šoli Celje, Glasbeni šoli Laško-Radeče ter Glasbeni šoli Žalec.
Z učenci se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj, (tudi po več kot 200 tekmovalcev iz pribl. 10 držav) na katerih dosega izjemne rezultate. Naj jih omenimo nekaj;
Antonio Jukić;
3. nagrada in bronasto priznanje; Mednarodno tekmovanje Holmar, Italija, (2014)
2. nagrada in srebrno priznanje; Mednarodno tekmovanje Celeia, Slovenija,
1. nagrada in zlato priznanje; Mednarodno tekmovanje Avsenik, Slovenija
Žan Ramšak;
2. nagrada in srebrno priznanje; Mednarodno tekmovanje Avsenik, Slovenija,
1. nagrada in zlato priznanje; Mednarodno tekmovanje Avsenik, Slovenija,
1. nagrada, zlato priznanje in prvo mesto, Mednarodno tekmovanje OKUD Istra, Pula, Hrvaška
1. nagrada, zlato priznanje, prvo mesto v svoji kategoriji ter nastop na zaključnem koncertu; Mednarodno tekmovanje Pannoniaccordion, 2022
1. nagrada in zlato priznanje, Mednarodno tekmovanje Pannoniaccordion,
2. nagrada in srebrno priznanje; Mednarodno tekmovanje Svirel, Slovenija
Lovro Peklar;
2. nagrada in srebrno priznanje Mednarodno tekmovanje Avsenik,
2. nagrada, srebrno priznanje ter posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, Državno tekmovanje TEMSIG,
1. nagrada in zlato priznanje, Mednarodno tekmovanje Pannoniaccordion,
Neža Škof;
3. nagrada in bronasta plaketa, Tekmovanju za nagrado Lojzeta Slaka,
2. nagrada in srebrno priznanje; Mednarodnem tekmovanju Pannoniaccordion (2021).
Lian Kozole;
2. nagrada in srebrno priznanje; Mednarodno tekmovanje Holmar, Italija
Tea Peklar;
2. nagrada in srebrno priznanje; Državno tekmovanje TEMSIG 2022
1.nagrada, zlato priznanje, prvo mesto v svoji kategoriji ter nastop na zaključnem koncertu; Mednarodno tekmovanje Pannoniaccordion, 2022
Duo Žan & Bor (klavirska harmonika in klavir);
2. nagrada in srebrno priznanje, Mednarodno tekmovanje Svirel, Slovenija
1. nagrada, zlato priznanje in prvo mesto v kategoriji komornih skupin, Mednarodno tekmovanje OKUD Istra, Pula, Hrvaška
Duo Lian & Erik (klavirska harmonika in klavir);
2. nagrada in srebrno priznanje, Mednarodno tekmovanje Svirel, Slovenija
Učenci diatonične harmonike Glasbene šole Hrastnik sodelujejo v Orkestru diatoničnih harmonik glasbenih šol Slovenije (Študijsko skupino profesorjev diatonične harmonike javnih glasbenih šol Slovenije sestavljajo: Zoran Lupinc in Mirjam Jaksetič Dolgan (GŠ Ilirska Bistrica), Andrej Švab (GŠ Slovenj Gradec), Boris Razboršek (GŠ Laško - Radeče), Marija Božnik (GŠ Celje), Alojz Stradar (GŠ Trbovlje), Rok Sitar (GŠ Hrastnik), Jože Mandl (GŠ Ravne na Koroškem).
In še povabilo vsem mladim harmonikarjem k vpisu v vse javne državne glasbene šole po Sloveniji:
Prof. Zoran Lupinc: "Otroci, ki se izobražujejo v glasbeni šoli se naučijo glasbene pismenosti. Naučijo se not, glasbene teorije in spoznajo različne glasbene smeri. Lahko povemo to, da je bila originalna notna literatura za diatonično harmoniko napisana že leta 1839 (Giuseppe Greggiati). Pomembno je, da ohranjamo tudi tradicijo diatonične harmonike, zato gojimo še naprej ljudsko glasbo in plese, narodno zabavno glasbo in raziskujemo popularno ter umetniško glasbo. Velika prednost je tudi ta, da prepoznavamo talente, katere povezujemo tudi z drugimi instrumenti, kjer potem še lažje širijo svojo nadarjenost. Diatonična harmonika je v slovenskem prostoru zelo razširjena, kar se pogosto izkorišča v osebne profite. To lahko škoduje dobremu izobraževanju mladih glasbenikov kot tudi razvoju instrumenta in glasbe. Učenci v glasbeni šoli svoje znanje in izkušnje nabirajo tudi v šolskih ansamblih in se povezujejo v orkestrih, kjer doživijo prav poseben čar zvoka in sodelovanja." (vir: https://veseljak.si/novice/5caf4f19e1ca8/zazivel-prvi-orkester-diatonicnih-harmonik-slovenskih-glasbenih-sol)